Aktualni dogodki
Vsi dogodkiArhitektura v živo: Bencinski servis Petrol Ljubljana, Edvard Ravnikar (1963-69)
Arhitektura v živo / 7. 7. 2026 / 18:00
V drugi polovici prejšnjega stoletja je bilo ob modernizaciji in razvoju prometa zgrajenih nekaj bencinskih črpalk, ki jih danes ne razumemo zgolj kot servisne objekte, temveč tudi kot arhitekturni presežek. Arhitekt Edvard Ravnikar je črpalko na Tivolski cesti v Ljubljani sprva načrtoval kot del večjega kompleksa v okviru urbanistične ureditve ob železniški progi, na meji z mestnim jedrom. Ta naj bi obsegal hotelski stolpič, restavracijo, podzemno garažo in več nadstrešnic. Do realizacije tega kompleksa ni prišlo. Naposled so bile nad črpalno ploščadjo zgrajene le tri nadstrešnice velikega razpona, podprte z enim samim stebrom na sredini. Te pričajo o izjemni inovativnosti v zasnovi konstrukcije, ki je plod Ravnikarjevega sodelovanja z inženirjem Ervinom Prelogom, odlikuje pa jih tudi plastično, prefinjeno oblikovanje betonskega telesa. Monumentalna betonska streha se proti zunanjosti tanjša in ustvarja videz lahkotne opne, ki lebdi nad nižjim, v ozadje ...
V drugi polovici prejšnjega stoletja je bilo ob modernizaciji in razvoju prometa zgrajenih nekaj bencinskih črpalk, ki jih danes ne razumemo zgolj kot servisne objekte, temveč tudi kot arhitekturni presežek. Arhitekt Edvard Ravnikar je črpalko na Tivolski cesti v Ljubljani sprva načrtoval kot del večjega kompleksa v okviru urbanistične ureditve ob železniški progi, na meji z mestnim jedrom. Ta naj bi obsegal hotelski stolpič, restavracijo, podzemno garažo in več nadstrešnic. Do realizacije tega kompleksa ni prišlo. Naposled so bile nad črpalno ploščadjo zgrajene le tri nadstrešnice velikega razpona, podprte z enim samim stebrom na sredini. Te pričajo o izjemni inovativnosti v zasnovi konstrukcije, ki je plod Ravnikarjevega sodelovanja z inženirjem Ervinom Prelogom, odlikuje pa jih tudi plastično, prefinjeno oblikovanje betonskega telesa. Monumentalna betonska streha se proti zunanjosti tanjša in ustvarja videz lahkotne opne, ki lebdi nad nižjim, v ozadje umaknjenim servisnim objektom. Prav nasproti te mojstrovine je še ena likovno-arhitekturno izjemna stavba bencinskega servisa, ki je nastala sočasno in jo odlikuje skulpturalna nadstrešnica Milana Miheliča.
Mali arhitekturi Ravnikarja in Miheliča sta predstavljeni skupaj z nekaterimi drugimi avtorsko zasnovanimi stavbami, tudi nadstreški restavracije Otočec Miloša Lapajneta, znotraj sklopa Organske strukture na razstavi Je narava moderna?. Razstava raziskuje odnos do narave in pristope k ekološkemu mišljenju v modernistični arhitekturi in oblikovanju.
*Program je akreditiran pri ZAPS z 1 točko iz sklopa B (Teorija in referenčna praksa).
Arhitekturo v živo bo vodila Tina Potočnik, umetnostna zgodovinarka, magistrica znanosti s področja muzeologije in konservatorstva ter doktorica arhitekture.
Tina Potočnik deluje kot raziskovalka in konservatorka na področju arhitekturne zgodovine in nepremične kulturne dediščine, v preteklosti med drugim pod okriljem Umetnostnozgodovinskega inštituta Franceta Steleta ZRC SAZU. Je generalna konservatorka Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije in predavateljica na Oddelku za umetnostno zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Redno objavlja in sodeluje pri razstavah, posvečenih arhitekturi 20. stoletja. V letu 2023, posvečenem Edvardu Ravnikarju, je kurirala razstavo KONS-TR³ Konstrukcija nove ere v Galeriji TR3, ki je podrobno osvetlila prve ideje in okoliščine izgradnje kompleksa Trga Republike v Ljubljani.
Prijave: izobrazevanje@mao.si
V drugi polovici prejšnjega stoletja je bilo ob modernizaciji in razvoju prometa zgrajenih nekaj bencinskih črpalk, ki jih danes ne razumemo zgolj kot servisne objekte, temveč tudi kot arhitekturni presežek. Arhitekt Edvard Ravnikar je črpalko na Tivolski cesti v Ljubljani sprva načrtoval kot del večjega kompleksa v okviru urbanistične ureditve ob železniški progi, na meji z mestnim jedrom. Ta naj bi obsegal hotelski stolpič, restavracijo, podzemno garažo in več nadstrešnic. Do realizacije tega kompleksa ni prišlo. Naposled so bile nad črpalno ploščadjo zgrajene le tri nadstrešnice velikega razpona, podprte z enim samim stebrom na sredini. Te pričajo o izjemni inovativnosti v zasnovi konstrukcije, ki je plod Ravnikarjevega sodelovanja z inženirjem Ervinom Prelogom, odlikuje pa jih tudi plastično, prefinjeno oblikovanje betonskega telesa. Monumentalna betonska streha se proti zunanjosti tanjša in ustvarja videz lahkotne opne, ki lebdi nad nižjim, v ozadje umaknjenim servisnim objektom. Prav nasproti te mojstrovine je še ena likovno-arhitekturno izjemna stavba bencinskega servisa, ki je nastala sočasno in jo odlikuje skulpturalna nadstrešnica Milana Miheliča.
Mali arhitekturi Ravnikarja in Miheliča sta predstavljeni skupaj z nekaterimi drugimi avtorsko zasnovanimi stavbami, tudi nadstreški restavracije Otočec Miloša Lapajneta, znotraj sklopa Organske strukture na razstavi Je narava moderna?. Razstava raziskuje odnos do narave in pristope k ekološkemu mišljenju v modernistični arhitekturi in oblikovanju.
*Program je akreditiran pri ZAPS z 1 točko iz sklopa B (Teorija in referenčna praksa).
Arhitekturo v živo bo vodila Tina Potočnik, umetnostna zgodovinarka, magistrica znanosti s področja muzeologije in konservatorstva ter doktorica arhitekture.
Tina Potočnik deluje kot raziskovalka in konservatorka na področju arhitekturne zgodovine in nepremične kulturne dediščine, v preteklosti med drugim pod okriljem Umetnostnozgodovinskega inštituta Franceta Steleta ZRC SAZU. Je generalna konservatorka Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije in predavateljica na Oddelku za umetnostno zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Redno objavlja in sodeluje pri razstavah, posvečenih arhitekturi 20. stoletja. V letu 2023, posvečenem Edvardu Ravnikarju, je kurirala razstavo KONS-TR³ Konstrukcija nove ere v Galeriji TR3, ki je podrobno osvetlila prve ideje in okoliščine izgradnje kompleksa Trga Republike v Ljubljani.
Prijave: izobrazevanje@mao.si
Vodeni ogled gradu Fužine
Voden ogled gradu / naslednji dogodek: 11. 7. 2026 / 11:00
Fužinski grad so sezidali člani rodbine Khisl v sredini 16. stoletja. Takrat je dokazoval bogastvo, ugled in politično moč prvih lastnikov. Že ob koncu stoletja in v naslednjih obdobjih je grad večkrat zamenjal lastnike, kar se je odražalo tudi v stavbni strukturi. Pomembno dopolnitev predstavlja hidroelektrarna, ki so jo gradu prizidali leta 1897 za potrebe vevške papirnice. Elektrarna deluje še danes in je svojevrstna tehniška znamenitost. Grad Fužine je bil leta 1984 razglašen za kulturni spomenik in je od leta 1990 namenjen muzejski dejavnosti v upravljanju Muzeja za arhitekturo in oblikovanje. Po gradu bo vodila Katarina Metelko. Katarina Metelko je strokovnjakinja za umetnostno, stavbno in kulturno zgodovino posvetne arhitekture na Slovenskem. Posebno pozornost posveča stavbni in kulturni dediščini gradu Fužine in družine Khisl. Na vodenem ogledu gradu se nam lahko pridružite vsako drugo soboto v mesecu. Prijave: ...
Fužinski grad so sezidali člani rodbine Khisl v sredini 16. stoletja. Takrat je dokazoval bogastvo, ugled in politično moč prvih lastnikov. Že ob koncu stoletja in v naslednjih obdobjih je grad večkrat zamenjal lastnike, kar se je odražalo tudi v stavbni strukturi. Pomembno dopolnitev predstavlja hidroelektrarna, ki so jo gradu prizidali leta 1897 za potrebe vevške papirnice. Elektrarna deluje še danes in je svojevrstna tehniška znamenitost. Grad Fužine je bil leta 1984 razglašen za kulturni spomenik in je od leta 1990 namenjen muzejski dejavnosti v upravljanju Muzeja za arhitekturo in oblikovanje.
Po gradu bo vodila Katarina Metelko.
Katarina Metelko je strokovnjakinja za umetnostno, stavbno in kulturno zgodovino posvetne arhitekture na Slovenskem. Posebno pozornost posveča stavbni in kulturni dediščini gradu Fužine in družine Khisl.
Na vodenem ogledu gradu se nam lahko pridružite vsako drugo soboto v mesecu.
Prijave: izobrazevanje@mao.si
Redna cena vodstva: 7,00 €
Cena vodstva s popustom (učenci, dijaki, študenti, upokojenci): 3,50 €
Fužinski grad so sezidali člani rodbine Khisl v sredini 16. stoletja. Takrat je dokazoval bogastvo, ugled in politično moč prvih lastnikov. Že ob koncu stoletja in v naslednjih obdobjih je grad večkrat zamenjal lastnike, kar se je odražalo tudi v stavbni strukturi. Pomembno dopolnitev predstavlja hidroelektrarna, ki so jo gradu prizidali leta 1897 za potrebe vevške papirnice. Elektrarna deluje še danes in je svojevrstna tehniška znamenitost. Grad Fužine je bil leta 1984 razglašen za kulturni spomenik in je od leta 1990 namenjen muzejski dejavnosti v upravljanju Muzeja za arhitekturo in oblikovanje.
Po gradu bo vodila Katarina Metelko.
Katarina Metelko je strokovnjakinja za umetnostno, stavbno in kulturno zgodovino posvetne arhitekture na Slovenskem. Posebno pozornost posveča stavbni in kulturni dediščini gradu Fužine in družine Khisl.
Na vodenem ogledu gradu se nam lahko pridružite vsako drugo soboto v mesecu.
Prijave: izobrazevanje@mao.si
Redna cena vodstva: 7,00 €
Cena vodstva s popustom (učenci, dijaki, študenti, upokojenci): 3,50 €
Ustvarjalna delavnica Pop-up čarobni gozdiček
Nedelja v MAO / 12. 7. 2026 / 11:00
Ustvarjalna delavnica spremlja razstavo Je narava moderna?. Ob ogledu razstave bomo posebno pozornost namenili drevesom na razstavljenih arhitekturnih načrtih. Z drevesi arhitekti poudarjajo poti in poglede, ustvarjajo senco ter v gosto pozidano okolje vnašajo naravo. Mestna drevesa imajo pomembno vlogo, saj izboljšujejo kakovost zraka, nudijo zavetje živalim in prispevajo k prijetnejšemu bivanju. Na delavnici bodo otroci raziskovali, kako lahko drevo postane del arhitekturne risbe. V tehniki kolaža in origamija bomo izdelali voščilnice, ki se ob odpiranju spremenijo v mali domišljijski gozd. Delavnica je namenjena otrokom med 6. in 12. letom. Prijave: izobrazevanje@mao.si Za spremljevalce otrok bo v času delavnice potekal voden ogled razstave Biba: Funkcija. Ideja. Kontekst.
Ustvarjalna delavnica spremlja razstavo Je narava moderna?. Ob ogledu razstave bomo posebno pozornost namenili drevesom na razstavljenih arhitekturnih načrtih. Z drevesi arhitekti poudarjajo poti in poglede, ustvarjajo senco ter v gosto pozidano okolje vnašajo naravo. Mestna drevesa imajo pomembno vlogo, saj izboljšujejo kakovost zraka, nudijo zavetje živalim in prispevajo k prijetnejšemu bivanju. Na delavnici bodo otroci raziskovali, kako lahko drevo postane del arhitekturne risbe. V tehniki kolaža in origamija bomo izdelali voščilnice, ki se ob odpiranju spremenijo v mali domišljijski gozd.
Delavnica je namenjena otrokom med 6. in 12. letom.
Prijave: izobrazevanje@mao.si
Za spremljevalce otrok bo v času delavnice potekal voden ogled razstave Biba: Funkcija. Ideja. Kontekst.
Ustvarjalna delavnica spremlja razstavo Je narava moderna?. Ob ogledu razstave bomo posebno pozornost namenili drevesom na razstavljenih arhitekturnih načrtih. Z drevesi arhitekti poudarjajo poti in poglede, ustvarjajo senco ter v gosto pozidano okolje vnašajo naravo. Mestna drevesa imajo pomembno vlogo, saj izboljšujejo kakovost zraka, nudijo zavetje živalim in prispevajo k prijetnejšemu bivanju. Na delavnici bodo otroci raziskovali, kako lahko drevo postane del arhitekturne risbe. V tehniki kolaža in origamija bomo izdelali voščilnice, ki se ob odpiranju spremenijo v mali domišljijski gozd.
Delavnica je namenjena otrokom med 6. in 12. letom.
Prijave: izobrazevanje@mao.si
Za spremljevalce otrok bo v času delavnice potekal voden ogled razstave Biba: Funkcija. Ideja. Kontekst.
Vodeni ogled razstave BIBA: Funkcija. Ideja. Kontekst.
Nedelja v MAO / naslednji dogodek: 12. 7. 2026 / 11:00
Funkcionalnost, oblika, proizvodno-tehnološke zahteve, tržna uspešnost in humanost bivanja so temeljni poudarki, ki si jih je Biba Bertok, ena najpomembnejši osebnosti slovenskega industrijskega oblikovanja, dosledno zastavljala v svojem načrtovalskem delu. V svoji profesionalni karieri je zasnovala več kot štirideset pohištvenih sistemov, večinoma namenjenih serijski proizvodnji. Njeni pohištveni sistemi so bili premišljeni odgovori na konkretne prostorske razmere, potrebe uporabnikov in pogoje industrijske proizvodnje. Pohištveni programi, kot so, Nana, Manta, Plima in otroška posteljica Nataša, so postali velike uspešnice in oprema številnih slovenskih domov in širše. Razstava v MAO se osredotoča na izbrana dela iz njenega obsežnega opusa, med katerimi je del gradiva MAO nedavno pridobil v svojo zbirko. V času vodenega ogleda razstave bo za otroke potekala ustvarjalna delavnica Pop-up čarobni gozdiček. Prijave: izobrazevanje@mao.si
Funkcionalnost, oblika, proizvodno-tehnološke zahteve, tržna uspešnost in humanost bivanja so temeljni poudarki, ki si jih je Biba Bertok, ena najpomembnejši osebnosti slovenskega industrijskega oblikovanja, dosledno zastavljala v svojem načrtovalskem delu. V svoji profesionalni karieri je zasnovala več kot štirideset pohištvenih sistemov, večinoma namenjenih serijski proizvodnji. Njeni pohištveni sistemi so bili premišljeni odgovori na konkretne prostorske razmere, potrebe uporabnikov in pogoje industrijske proizvodnje. Pohištveni programi, kot so, Nana, Manta, Plima in otroška posteljica Nataša, so postali velike uspešnice in oprema številnih slovenskih domov in širše.
Razstava v MAO se osredotoča na izbrana dela iz njenega obsežnega opusa, med katerimi je del gradiva MAO nedavno pridobil v svojo zbirko.
V času vodenega ogleda razstave bo za otroke potekala ustvarjalna delavnica Pop-up čarobni gozdiček.
Prijave: izobrazevanje@mao.si
Funkcionalnost, oblika, proizvodno-tehnološke zahteve, tržna uspešnost in humanost bivanja so temeljni poudarki, ki si jih je Biba Bertok, ena najpomembnejši osebnosti slovenskega industrijskega oblikovanja, dosledno zastavljala v svojem načrtovalskem delu. V svoji profesionalni karieri je zasnovala več kot štirideset pohištvenih sistemov, večinoma namenjenih serijski proizvodnji. Njeni pohištveni sistemi so bili premišljeni odgovori na konkretne prostorske razmere, potrebe uporabnikov in pogoje industrijske proizvodnje. Pohištveni programi, kot so, Nana, Manta, Plima in otroška posteljica Nataša, so postali velike uspešnice in oprema številnih slovenskih domov in širše.
Razstava v MAO se osredotoča na izbrana dela iz njenega obsežnega opusa, med katerimi je del gradiva MAO nedavno pridobil v svojo zbirko.
V času vodenega ogleda razstave bo za otroke potekala ustvarjalna delavnica Pop-up čarobni gozdiček.
Prijave: izobrazevanje@mao.si
Vodeni ogled razstave Je narava moderna?
Vodstvo / 26. 7. 2026 / 11:00
Razstava Je narava moderna? raziskuje odnos do narave in pristope k ekološkemu mišljenju v modernistični arhitekturi in oblikovanju. Njeno izhodišče je zbirka Muzeja za arhitekturo in oblikovanje (MAO) z bogatim naborom projektov, predmetov in dokumentacije s področij arhitekture, oblikovanja in fotografije 20. stoletja. Po razstavi vas bo popeljala kustosinja Cvetka Požar.
Razstava Je narava moderna? raziskuje odnos do narave in pristope k ekološkemu mišljenju v modernistični arhitekturi in oblikovanju. Njeno izhodišče je zbirka Muzeja za arhitekturo in oblikovanje (MAO) z bogatim naborom projektov, predmetov in dokumentacije s področij arhitekture, oblikovanja in fotografije 20. stoletja.
Po razstavi vas bo popeljala kustosinja Cvetka Požar.
Razstava Je narava moderna? raziskuje odnos do narave in pristope k ekološkemu mišljenju v modernistični arhitekturi in oblikovanju. Njeno izhodišče je zbirka Muzeja za arhitekturo in oblikovanje (MAO) z bogatim naborom projektov, predmetov in dokumentacije s področij arhitekture, oblikovanja in fotografije 20. stoletja.
Po razstavi vas bo popeljala kustosinja Cvetka Požar.
